lessphp fatal error: load error: failed to find D:\wamp\www\upd_52056/wp-content/themes/theme52056/bootstrap/less/bootstrap.less Dan v Osnovni šoli montessori |

Dan v Osnovni šoli montessori

Starši otrok, ki obiskujejo Osnovno šolo montessori v Ljubljani imajo vsako leto možnost videti, na kakšen način se njihovi otroci učijo v šoli. To možnost sem izkoristila tudi jaz in sem težko pričakovala dan, ko bom lahko stopila v njihov razred. Ogledala sem si dogajanje v treh učilnicah, dve učilnici prve triade in ena učilnica druge triade.

Najprej sem stopila v oranžno sobo (soba 1. triade) – sobo moje hčerke. Ob steni me je čakal stol, na katerega sem se usedla in se osredotočila na dogajanje v sobi. S seboj sem imela zvezek, kamor sem si zapisovala dogajanje. Ko opazuješ, je dobro vedeti, kaj opazuješ, da si izbereš nekaj, na kar se boš med opazovanjem osredotočil. Na to nas je opozorila ga. Melita Kordeš Demšar, direktorica Montessori inštituta in pedagoški vodja OŠ montessori, ki je nas starše sprejela in nam pred opazovanjem dala nekaj napotkov in navodil, kako naj se v sobi vedemo, da bomo čim manj motili učni proces. Težko sem si izbrala en vidik opazovanja, saj sem v tem kratkem času želela videti čim več. V vseh sobah sem opazovala vlogo učitelja, v oranžni sobi sem se osredotočila na sodelovanje med otroci, na njihove odnose in na delo, ki si ga izbirajo. Opazovala pa sem tudi prostor.DSC_0040

Ob stenah sobe so bili nameščeni regali s policami, na katerih so bili postavljeni materiali. Na vsakem regalu je bilo eno področje (npr. matematika, jezik, znanost, biologija, geografija, botanika, umetnost, glasba,…), za kakšno področje so bili materiali in dejavnosti razporejeni tudi na dveh regalih. Med regali in ob prostih stenah so bile postavljene mize – skupaj po dve ali štiri mize, ponekod samo ena. Na sredini sobe pa je bila velika pravokotna preproga, na kateri so delali otroci – sami, v paru ali manjši skupini. Ob steni – levo od vrat, je bila manjša kuhinja za pripravo malice. Po petih minutah opazovanja je do mene stopil osemletni fantek in rekel: »Dober dan. Jaz sem Matej, vas lahko s čim postrežemo? Imamo tudi kavico. Lahko vam skuhamo tudi čaj.« Dogovorila sva se za čaj. Čez nekaj minut mi je fantek prinesel skodelico čaja in piškotek za prilogo. Kakšna gesta vljudnosti in spoštljivosti! Ob srkanju čaja, sem nadaljevala z opazovanjem.

V sobi je bilo videti veliko gibanja – nekaj otrok si je pripravljalo malico, trije so delali na preprogi, drugi so sedeli za mizo in pisali (v paru in v skupini z učiteljico), s polic so izbirali materiale, drugi so se prosto gibali po sobi ali šli po kak material na hodnik. Vrata vseh treh sob so bila odprta, otroci so lahko prehajali iz enega prostora v drugega. Največkrat so šli na večji hodnik (avlo) pred sobami, kjer je na policah tudi postavljenih veliko materialov. Vzeli so kak material iz police in se vrnili v sobo. V nekem trenutku je bilo v sobi 10 otrok in dva učitelja. Tudi ni bilo tišine kot bi morda kdo pričakoval. Otroci so med seboj veliko komunicirali, ko so skupaj delali. Dve deklici sta npr. skupaj izdelovali zemljevid sveta in predvidevam, da sta med delom komentirali svoje početje in razmišljanje.DSC_0152

Prva stvar, ki jo otrok naredi, ko prispe v šolo je, da naredi načrt dela za tisti dan. Starejši učenci si lahko oblikujejo tudi načrt za cel teden. Učni načrt je prilagojen vsakemu otroku posebej, saj vsak otrok hodi svojo pot. V svoj dnevnik si otrok zapiše tri dela, ki jih bo v tem dnevu opravil. Pred kosilom otrok pregleda, kaj od tega je naredil, si s kljukico označi tisto delo, ki ga je že opravil in pusti prazno, tam, kjer še ni dokončal. Ob koncu dneva dnevnik pregleda skupaj z učiteljem in zapiše še svoj komentar za tisti dan. En zvezek je edina stvar, ki ga Velika T zjutraj odnese v šolo (no, razen malice in enega kompleta rezervnih oblačil). Vsak dan dnevnik pregledam, se z njo po potrebi pogovorim in ga tudi podpišem ali morda vpišem kak komentar, tako, da učiteljica ve, da smo prebrali in videli zapis za tisti dan. Tako smo starši vsak dan v stiku, kaj otrok dela v šoli, kaj se uči. Na začetku, sploh v prvem letu učitelj vodi otroka pri pripravi načrta in s tem otroka postopoma pripravlja na sprejemanje odgovornost za svoje učenje in upravljanje s svojim časom. Sprejemanje odgovornost za svoje učenje je bilo predvsem vidno na prvih govorilnih urah, ki smo jih letos imeli za Veliko T. Govorilne ure niso bile namenjene samo nama, temveč je bila na govorilnih urah prisotna tudi Velika T, ki je skupaj s svojo učiteljico predstavila svoje delo, kaj je do sedaj v šoli naredila, kaj se je naučila, kaj še mora narediti oz. se naučiti. To je bila posebna izkušnja.

Po kosilu imajo otroci vsak svojo zadolžitev, gredo na sprehod ali imajo zunaj športne dejavnosti. Popoldne je namenjeno popoldanskim aktivnostim, kot so telovadba, umetnost, tuji jeziki, glasba, itd). V šoli ni klasičnih odmorov, po 45 – ih ne boste slišali zvoniti šolskega zvonca. Otrok si čas za odmor ali malico splanira sam, seveda v nekih okvirih. Malicajo lahko kadarkoli do 11. ure. V sobi imajo tudi prostor za počitek, kjer je nameščen udoben stolček, na katerem lahko otrok prelista ali prebere kakšno knjigo.DSC_0310

Med opazovanjem sem videla deklico s posebnimi potrebami, ki je na tleh, na svoji preprogi, delala z materialom, im. tabla sto (ta material imajo otroci zelo radi). Cel čas, ko sem bila tam, je razmišljala in ugotavljala, kako si sledijo številke od 1 do 100. Vmes je tudi počila, tako, da je pogledala malo naokoli, opazovala druge otroke. Delala pa je povsem samostojno. Druga deklica je pospravljala material, s katerim je delala (mislim, da je bil s področja matematike) in ga vrnila nazaj na polico, kjer bo pripravljen čakal na drugega otroka. Z druge police je vzela nov material in pričela z raziskovanjem. Med delom je ugotovila, da bo potrebovala pomoč, zato je poiskala učiteljico in jo prosila za pomoč. Učiteljica je bila ravno pri delu s štirimi otroci in ji odgovorila, da bo prišla k njej takoj ko zaključi. Pogovor je slišala starejša (3. razred) deklica in je šla tej deklici pomagat. Kasneje sem zvedela, da je deklica raziskovala časovne pare (na eni skupini kartic je imela napisano desetletje, tisočletje, stoletje, na drugi skupini kartic pa so bila napisana števila 10, 100 in 1000 – deklica je morala poiskati prave pare).DSC_0132

Ena izmed značilnosti montessori šol je ta, da so razredi starostno mešani, v sobi 1. triade so bili učenci od 1. do 3. razreda in v sobi 2. triade učenci četrtih in petih razredov. Starejši otroci nemalokrat mlajšim otrokom naredijo predstavitve in jim pomagajo, kjer potrebujejo pomoč. Tako je v tem primeru starejša deklica pomagala mlajši deklici. Starejši otroci so tako timski vodje, zanesljivi prijatelji in nosilci znanj. Mlajši otroci pa imajo dober v pogled v to, kaj se bodo enkrat tudi oni učili in imajo stalno motivacijo za učene za naprej. Tukaj ni bilo videti učitelja, ki bi otroke priganjal k učenju. Učenci so bili zelo samomotivirani za učenje. To, da tvoj sošolec dela, se nekaj uči in napreduje v svojem znanju je velika spodbuda, da tudi ti delaš in se učiš.

Vloga učitelja v montessori okolju navzven ni zelo vidna. Tu ne boste videli učitelja, ki bi stal pred otroci in vsem glasno in slikovito o nečem razlagal. Kljub temu, da je njegova vloga zelo tiha, pa še ne pomeni, da ni pomembna. Učitelj je tiha avtoriteta, ki ga otroci spoštujejo. Učiteljeva vloga je, da skrbno opazuje vsakega otroka, si svoja opazovanja zapisuje in tako spremlja otrokov napredek v znanju in razvoju njegove osebnosti vključno z delovnimi navadami. Učitelj mora poznati cilje, npr. kdaj je potrebno določena znanja osvojiti, kot tudi različne načine, kako ta cilj doseči. Učitelj je tisti, ki pripravi okolje tako, da otroka navduši do te mere, da si bo želel raziskovati in učiti.DSC_0828

 

Pouk v šoli se vrti okoli petih velikih zgodb – prve tri zgodbe govorijo o nastanku zemlje, četrta zgodba govori o razvoju jezika in pisave, peta zgodba pa o matematiki in izumih. To so ključne zgodbe, ki jih običajno otroci slišijo na začetku šolskega leta in, ki podajajo ključe za raziskovanje. Zgodbe vzbudijo zanimanje, iskrice za raziskovanje in kar se iz lastnega zanimanja in raziskovanja naučijo, si tudi najbolj zapomnijo. Eni otroci bodo raziskovali preko slik in risb, spet drugi preko poskusov in demonstracij. Otroci lahko te projekte delajo tudi skupaj in imajo potem prezentacijo pred skupino otrok, ki jih to zanima. »Tisto, kar roka naredi, to si bo otrok zapomnil, drugače gre mimo njega« – so besede, ki sem jih slišala od montessori učitelja na informativnem dnevu OŠ montessori. Velike zgodbe pripravijo učitelji in vključujejo časovni trak, slike, eksperimente, tabele in aktivnosti. Delo, ki sledi tem velikim zgodbam, traja vsa leta v šoli. Zgodbe lahko učenci slišijo večkrat, jim radi prisluhnejo in vsakič, ko jih slišijo, so pozorni na kaj drugega.

Ves čas pouka sta prisotni tudi učiteljici angleščine in španščine, ki krožita po sobah in komunicirata in delata z otroci na način kot komunicirajo in delajo z njimi slovenski učitelji. Tako se mimogrede otroci učijo tujih jezikov.

Dogajanje v drugi sobi (soba druge triade) je bilo bolj umirjeno, v sobi ni bilo toliko gibanja, čeprav je bilo še zmeraj prisotno. Na tabli sem zasledila razpored skupinskih predstavitev (10.00 – binom, 9.30 – množenje z decimalno šahovnico…10.45 – časovni trak človeštva, 11.15 –civilizacije). Ob vsaki predstavitvi so bila napisana imena otrok, kar pomeni, da je imela učiteljica za te otroke ob dogovorjeni uri predstavitev za te otroke. V času, ko sem bila v sobi, so se otroci ravno zbrali na veliko preprogi, kjer je učiteljica imela predstavitev binoma (ne me vprašat, kaj je to, ker vam ne bom vedela odgovoriti). Predstavitve v šoli so lahko samo za enega otroka ali za več otrok. Običajno predstavitvam sledi določeno delo, ki si ga otrok izbere in na tem dela lahko tudi nekaj tednov.

Na tabli sem opazila napis, ki je vzbudil mojo pozornost: »Kako prispevam k dobri skupnosti?«
Na tabli vsake sobe so bile zapisane zadolžitve (priprava malice, priprava miz za kosilo, skrb za rastline in živali, čiščenje miz, čiščenje tal pred kosilom, pometanje hodnika, itd). Smisel tega je, da čisto vsak otrok nosi del odgovornosti za okolje in skrbi zanj. Otroci so tisti, ki skrbijo za svoje sobe in šolo, da se v njej dobro počutijo.DSC_0238
Pri šestih letih se v otroku zgodi velika sprememba. Otrok želi raziskovati družbo in svet, želi spoznati, kaj je prav in kaj narobe, razmišlja o vlogah v družbi. Želi izvedeti, kako je vse nastalo, zanima ga vesolje, zgodovina sveta, ljudi in zakaj se ljudje obnašajo tako kot se. Postavlja velika vprašanja in želi dobiti odgovore. Ti otroci raziskujejo različna vedenja (dobra in slaba) in jih tudi doma preizkušajo in preverjajo, kako bodo starši nanje odreagirali. Tako spoznajo, kakšno vedenje je sprejemljivo in katero ne. Tudi v montessori šoli prihaja do konfliktov med otroci, da ne bo pomote, vendar se te konflikte učijo reševati na miren in konstruktiven način. Temu učitelji resnično posvetijo veliko časa. Na začetku je potrebno malo več intervencije s strani učitelja, potem pa je le te vedno manj. Nemalokrat se zgodi, da med prepirom dveh otrok, vskoči starejši otrok in skuša pomagati razrešiti prepir.
To sta le dve stvari izmed mnogih, s katerimi lahko otroci prispevajo k dobri skupnosti – skrb za okolje, za drugega in učenje, kako na miren način reševati konflikte. O drugih načinih, pa morda v prihodnjem članku.

Za teoretično podkrepitev mojega članka sem uporabila knjigo Susan Mayclin Stephenson: Child of the World, Montessori, Global Education for Age 3-12+

7 Responses

  1. Zelo lepo napisan članek o šoli montessori. Se veselim, da ga bom lahko delila naprej!
    Lep pozdrav, Nina

    • montessori doma

      Hvala Nina! Lep pozdrav, Mojca

  2. Eva

    Mojca, tako natancno si napisala,da sem se pocutila prisotna dogajanja v soli. Se ze veselim obiska.

    • montessori doma

      Hvala Eva 🙂

  3. Nataša

    Mojca super članek!

    Res si podrobno opisala in da lahko marsikateremu učitelju in vzgojitelju iztočnico za boljše delo oz. drugačno delo z otroki. Se strinjam, da so otroci res zelo vedoželjni v tem obdobju. Imeti znanje o materialih iz montessori OŠ in velikih zgodbah bi nam vsem prav prišlo.
    Veliko tvojih člankov nam širi obzorja- hvala ti za to.
    Se veselim še kakšnega nadaljevanja….

    Lep pozdrav,

    Nataša

    • montessori doma

      Draga Nataša, hvala za tvoja srčen komentar! Mojca

  4. Karmen

    Tudi meni je članek zelo zanimiv. Mi je pa resnično zelo žal, da Montessori šola v Sloveniji sprejme le par otrok vsako leto. Sem se tudi sama zanimala za vstop otroka v to šolo, a na žalost neuspešno. Sedaj pa se otrok dobesedno dolgočasi v “navadni šoli” in stagnira. Nekaterim učiteljem v “navadni šoli” se zdi njegovo znanje bolj v oviro kot prednost in ga nikakor ne vzpodbujajo s kakšnimi novimi izzivi. Res žalostno, ko gledam primerjavo, kako bi lahko napredoval,če bi obiskoval montessori šolo.

  5. […] Res res nadvse hvaležna sem za našo šolo in naj bo takih šol v tej naši mali Sloveniji čim več! Hvala Inštitutu montessori, direktorici in vsem sodelavcem, vzgojiteljem in učiteljem, ki jim je mar za otroke in prihodnost naše družbe :). O tem, kako poteka učenje v šoli montessori pa si lahko preberete v mojem članku, ki sem ga napisala pred časom.  […]

Leave a Reply